Biološki odpadki

Zbiranje in odvoz bioloških odpadkov
Biološke odpadke zbiramo v zabojnikih rjave barve, ki se nahajajo na ekoloških otokih ali na odjemnem mestu. Pomembno je, da biološke odpadke odlagamo v papirnatih vrečkah ali pa jih preprosto zavijete v časopisni papir. Lahko pa jih odlagate tudi v biorazgradljivih vrečkah, ki so na voljo v trgovinah. Nikakor pa bioloških odpadkov ne odlagamo v plastičnih vrečah. Saj zbrane biološke odpadke odvažamo v kompostarno, kjer plastične vrečke niso zaželjene saj motijo proces predelave odpadkov.
Biološke odpadke odvažamo enkrat tedensko.

 

Med biološke odpadke uvrščamo:

  •  zeleni vrtni odpad,
  • zlasti odpadno vejevje,
  • travo,listje,
  • staro zemljo lončnic,
  • rože, plevel,
  • gnilo sadje,
  • steljo malih rastlinojedih živali,
  • kuhinjske odpadke, zlasti zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke,
  • pokvarjene prehrambene izdelke brez embalaže,
  • kuhane ostanke hrane, ki niso v tekočem stanju,
  • papirnate vrečke.

Zakaj ločeno zbiramo biološke odpadke?
Če zbiramo biološke odpadke ločeno, bomo dosegli manjšo količino odpadkov in manj toplogrednih plinov na odlagališču. Zbrane biološke odpadke predelamo v kompost, ki je naravno gnojilo in lahko v celoti nadomesti vse umetne pripravke, za katere vemo, da so okolju neprijazni.

Vsako gospodinjstvo lahko samo predeluje biološke odpadke, tako da naredi lasten kompost in na ta način znatno zmanjša količino odpadkov. Kompostiramo lahko na kompostnem kupu ali v kompostniku.

Kompostiranje na lastnem vrtu
Občani, ki imate lasten vrt oziroma parcelo okrog hiše, se lahko odločite za lasten kompostnik ali pa za zbiranje bioloških odpadkov v zabojnikih pred hišo.

V nadaljevanju vam nudimo nekaj nasvetov za hišno kompostiranje:
Hišni kompostnik je priporočljivo je postaviti v polsenčen ali senčen del vrta, da je zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj, kot je na primer smrad, na sosednjih zemljiščih. To so osnovna pravila za vse običajne sisteme kompostiranja, ne glede na to ali so odprti, iz lesa ali zičnati ali plastični kompostniki.
Pomemben je neposreden stik s tlemi, na katera naložimo zdrobljene veje, ki poskrbijo za dobro zračenje od spodaj in preprečijo zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna količina kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo.
Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo miši,podgan in ptičev. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50-60 stopinjah Celzija, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.
Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozoreli kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.