14.04.2017

Pozorni pri Veliki noči: vsak od nas zavrže za 250 evrov hrane na leto!

Po zadnjih podatkih v Sloveniji letno zavržemo 150 tisoč ton hrane, kar je približno 72 kilogramov na prebivalca. Raziskava Evropske komisije je pokazala, da v vsakem gospodinjstvu na tak način vržemo stran kar 250 evrov letno.

A zavržena hrana ima ob socialnem vidiku tudi vpliv na okolje, tako z vidika porabljenih naravnih virov kot tudi zaradi uporabe kemikalij in emisij toplogrednih plinov. Ti nastajajo tako pri pridelavi hrane kot pri njeni predelavi, ko pristane med smetmi. S hrano je zavrženo tudi delo, ki je je potrebno za njeno pridelavo.

Za velikonočne praznike se bo, kot običajno, ustvarilo veliko bioloških odpadkov, povezanih s tradicionalnimi velikonočnimi jedmi. Zaradi ohranjanja čistega okolja, jih skušajmo ustvariti čimmanj, pri tem pa pride v poštev tudi njihovo dosledno ločevanje.

Zakaj zavržemo toliko hrane?

  1. Ker ne načrtujemo obrokov glede na to, katera živila je treba porabiti prej.

  2. Ker naenkrat kupimo preveč hitro pokvarljivih živil (npr. sadja in zelenjave).

  3. Ker na splošno kupujemo prevelike količine hrane, še posebej v okviru posebnih ponudb.

  4. Ker na mnoga živila ‘pozabimo’ in jih čez čas neužitna najdemo v hladilniku, zamrzovalni omari, shrambi …

  5. Ker ne ločimo med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do« oziroma smo zelo občutljivi na higieno živil in datume na označenih živilih.

  6. Ker skuhamo/pripravimo prevelike količine hrane.

  7. Ker ostankov jedi ne znamo ponovno uporabiti ali hrane enostavno ne spoštujemo dovolj.

  8. Zaradi splošnega, kulturno pogojenega odnosa do hrane.

V prehramben kontekst velikonočnih praznikov sodijo šunka, hren, jajca, potica. Jajčne lupine, ostanki zelenjave in sadja tako kot pokvarjena hrana, brez tekočin in embalaže, sodijo med biološko razgradljive odpadke, medtem ko surovega ali obdelanega mesa ne smemo ločiti med biološko razgradljive odpadke ali druge frakcije, zato sodi med ostale komunalne odpadke. Preden odvržemo plastično embalažo za živila, jo popolnoma izpraznimo, umazano speremo in stisnemo, da zmanjšamo njen volumen.

Namesto da velikonočna jajca odvržemo, jih lahko uporabimo za pripravo jajčnega namaza. Jajca naribate v posodo s skuto in kislo smetano, dodate narezano čebulo, peteršilj, papriko in paradižnik, začinite s soljo in poprom po okusu in premešate. Namaz se v dobro zaprti posodi v hladilniku ohrani še en teden. Medtem ko kuhano meso shranjeno v hladilniku, lahko zaužijemo še naslednje tri do štiri dni.

Še nekaj nasvetov, kako zmanjšati količino zavržene odpadne hrane:

1. Naložite si aplikacijo za kuharske recepte ali izdelovanje nakupovalnih seznamov. Najbolje oboje. Tako boste imeli ideje, kaj storiti s preveč (skuhane) hrane, vedno pri roki.

2. Neugleden kos zelenjave in zmehčan kos sadja sta stvar oblike, ne vsebine. Izkoristite njune hranljive snovi za juho ali smuti. Tudi pijača iz obtolčene pločevinke ima še vedno isti okus.

3. Poznate razliko med oznako “uporabno do” (“use by”) in “uporabno najmanj do” (“best before”) na živilskih izdelkih? Uporabno do” pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr. meso, ribe), medtem ko “uporabno najmanj do” označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki “uporabno najmanj do”.

4. Kuhajte z glavo, ne z očmi. Če se spravljate v kuhinjo sestradani, od predvidene količine odštejte polovico – še to zna biti preveč. Če skuhate preveč, zamrznite – neko deževno praznično nedeljo popoldne vam bo zagotovo prišlo prav.

5. Živila pravilno shranjujte. Ko odprete embalažo riža, testenin, moke in druge suhe hrane, živila čim prej prepakirajte v dobro zatesnjene steklene ali plastične posode. Pomembno je, da na posode vedno zapišete, kaj ste shranili v njih in do kdaj je živilo uporabno. Tako boste preprečili, da bi hrano napadli kuhinjski molji, oznaka na posodi pa vas bo spomnila, do kdaj je treba živilo porabiti.

6. Ko vam nečesa zmanjka, si to zapišite na nakupovalni seznam. Ta je lahko navaden listek, pred pripravljen nakupovalni seznam, ki ga natisnete prek spleta, beležka ali nakupovalna aplikacija na pametnem telefonu. Številne aplikacije omogočajo, da nakupovalni listek delite tudi z drugimi, ga urejate prek spletnega brskalnika, skenirate bar kode in izračunate, koliko boste zapravili v trgovini.

7. Pri večjih nakupih si vzemite čas za razmislek. Pri takšnih nakupih je pomembna racionalna in ozaveščena izbira, pri čemer si lahko pomagate z domačimi in s tujimi potrošniškimi testi.

8. Ne kupujte izdelkov samo zato, ker so v akciji. Bodite iskreni do sebe – je to sploh nekaj, kar bi tudi sicer uvrstili na vaš nakupovalni seznam?

9. Razmišljajte o posledicah nakupa. Kakšen vpliv na okolje ima moj nakup (embalaža, uporabljeni materiali itd.)? Ali so v izdelku do okolja škodljive snovi? Ali resnični proizvajalci (delavci v tovarni ali v kmetijstvu) dobijo pravično plačilo? Ali so delovne razmere varne in zdrave ali je bil izdelek narejen v takšnih razmerah, ki so za nas nesprejemljive?

10. Upoštevajte pravilo desetih sekund. Preden izdelek odložite v nakupovalno košarico oziroma ga odnesete na blagajno, se ustavite za deset sekund in si postavite dve vprašanji: zakaj to kupujem in ali to potrebujem. Če ne najdete prepričljivega odgovora, ga vrnite na polico.

11. Če v gostilni ne morete pojesti vsega, kar ste naročili, prosite natakarja, naj vam hrano zavije za domov. Še bolje je, da na načrtovano kosilo ali večerjo s seboj vzamete plastično posodico, v katero shranite nepojedeno hrano. Ni sramotno, če meso, rižoto, kos sladice – kar koli pač, česar niste mogli pojesti, odnesete s seboj. Je pa nedopustno z okoljskega in s finančnega vidika (konec koncev ste hrano plačali!), da hrana konča med odpadki.

Ne pozabite: hrana ne sodi med odpadke. Tudi iz ostankov lahko pripravimo okusne jedi!