Marjetica Koper se pridružuje vseslovenski akciji Teden nezavržene hrane, ki bo potekal od 26. maja pa do 2. junija. V tem tednu bodo različne organizacije in posamezniki opozarjali na problematiko velikih količin hrane, ki pristajajo v smeteh.

V Sloveniji vsako leto zavržemo 150 tisoč ton užitne hrane, kar v povprečju pomeni 72 kilogramov  na prebivalca. V iniciativi Teden nezavržene hrane opozarjajo, da bi s temi količinami zavržene užitne hrane lahko pripravili celih 290 obrokov in nahranili 100 družin.

Cilj tedna nezavržene hrane je javnosti predstaviti, da je zavržena hrana resen problem in da lahko prav vsakdo od nas že z majhnimi spremembami v svojih navadah prispeva k izboljšanju stanja. Koristno je že, če se držimo nasvetov, ki jih izpostavljamo tudi ob Tednu nezavržene hrane:

1. Kupujmo le toliko hrane, kolikor je lahko porabimo;
2. Načrtujmo obroke;
3. Pravilno shranjujmo živila:
4. V trgovino hodimo s nakupovalnim seznamom in se ga skušamo držati;
5. Uporabimo zamrzovalnik, v katerega shranimo hrano ali sestavine, ki bi jih sicer zavrgli;
6. Preden hrano zavržemo, se prepričajmo, ali res ni več užitna.

Pri zmanjševanju količine zavržene hrane nam pomagajo tudi različni kuharski recepti in nasveti, kako iz ostankov hrane pripraviti okusno jed.

Nov paket biorazgradljivih vrečk v vaših poštnih nabiralnikih

Marjetica Koper ravno v tem tednu zaključuje z delitvijo biološko razgradljivih vrečk vsem gospodinjstvom, ki so vključena v sistem ravnanja z odpadki v Mestni občini Koper in Občini Ankaran in nimajo prijavljenega hišnega kompostnika. V tokratni delitvi bo zavojček z 28 biološko razgradljivimi vrečkami iz koruznega škroba prejelo 19.056 gospodinjstev.

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje bioloških odpadkov?

Biološko razgradljive odpadke moramo zbirati ločeno in poskrbeti, da se ne mešajo z drugimi odpadki. Te odpadke lahko kompostiramo na vrtu ali pa jih odlagamo v rjave zabojnike. Biološko razgradljivi odpadki, pomešani z ostalimi komunalnimi odpadki, povzročajo velike količine toplogrednih plinov, nastanek nevarnih organskih kislin in neprijeten vonj na odlagališčih in zbirnih mestih.

Da osvežimo spomin, katere odpadke odlagamo v rjav zabojnik in katere ne:

DA	NE
Kuhinjski odpadki zelenjavni odpadki olupki in ostanki sadja kavna usedlina kavni filtri in čajne vrečke netekoči ostanki hrane jajčne lupine pokvarjeni prehrambni izdelki papirnate vrečke in robčki moker časopisni papir Vrtni odpadki rože plevel pokošena trava slama veje listje stara zemlja lončnic	cigaretni ogorki tekoči ostanki hrane ostanki mesa in kosti iztrebki domačih živali higienski papir in plenice plevel, ki semeni olja in maščobe (odpadno jedilno olje, …), ki jih zbiramo v posebni posodi, in jih oddamo v zbirnem centru (Srmin, Dvori), ali ob posebni akciji zbiranja nevarnih odpadkov z mobilno zbiralnico.