Podjetje skozi čas

Na prvi pomladni dan, 21. marca 1956, je Občinski ljudski odbor Koper z odločbo štev. 2110/1-56 ustanovil Zavod za komunalne dejavnosti, Koper.
Tako smo se imenovali ob ustanovitvi. Od konca vojne pa do takrat je za odvoz odpadkov in razna manjša dela skrbela občina s peščico ljudi. Z razvojem se je obseg dela tako povečal, da so se odločili ustanoviti poseben zavod za komunalne dejavnosti. Tudi finančno poslovanje je postalo samostojno, del sredstev smo dobivali od občine, namenjena pa so bila zbiranju in odvozu smeti, vzdrževanju cest in kanalizacije. Ostala sredstva smo pridobili na trgu z opravljanjem gradbenih del, pogrebno službo, izdelovanjem krst, mizarskimi in ostalimi deli. V tistih časih je naša gradbena skupina izvajala celovite obnove hiš in pleskarska dela.
Odpadke iz mestnega jedra so zbirali le po glavnih ulicah. Na lesen voz so prebivalci metali smeti v razsutem stanju. Ko so zaslišali voz s konjem, ki ga je vodil smetar, so se morali s svojimi »štenjaki« potruditi do njega iz vseh stranskih ulic. Delo sta opravljala dva smetarja, ki sta smeti odvažala v morje ali na odlagališče v Škocjanski zaliv. Seveda je bilo smeti v tistih časih malo.

Pogrebna služba je delovala na območju mesta Koper, za prevoze so uporabljali staro italijansko vozilo, krste pa so izdelovali v mizarski delavnici na Mudi.
Zavod je imel svoje prostore v pristanišču, v stavbi policijske uprave, katera je donedavnega še stala ob morju – nasproti današnje Uprave za pomorstvo. Računovodstvo in uprava pa sta bila v Kidričevi ulici, kjer je bil hotel Galeb in kasneje Banka Koper.

Prvi direktor Zavoda za komunalne dejavnosti je bil Ernest Jerman, zapriseženi knjigovodja – računovodja pa Jože Vrabec, ki je do svoje smrti hranil prvo bilanco Zavoda z dne 31. decembra 1956. Zaposlenih je bilo 150 delavcev, ki so dobivali plačo 10.000 din, direktor 20.000 in računovodja 15.000 din.

Najpomembnejše dejavnosti so bile vzdrževanje čistoče v mestu, kar je vključevalo pometanje ulic in odvoz smeti s konjsko vprego, gradbeno dejavnost in urejanje kanalizacije, mizarsko dejavnost, pogrebno službo in drevesnico ter kovaško delavnico za popravila orodij, cestno službo za vzdrževanje občinskih cest ter avtopark, ki se je začel z zaseženim italijanskim vozilom in z malim poltovornjakom. V tistih časih je imel Zavod celo lastno klavnico.

Po štirih letih, leta 1960, je Koper zaradi priseljevanja ljudi iz osrednje Slovenije hitro rasel, z večjim številom prebivalcev pa se je širila tudi komunalna dejavnost. V Kopru se je pričelo veliko graditi, mi pa smo poskrbeli za ozelenitev in parkovne ureditve iz lastnih drevesnic v Škocjanu in Dekanih.

Občinski ljudski odbor Koper je sklenil, da z 28. decembrom 1960 preneha delovati Zavod za komunalne dejavnosti, Koper s samostojnim financiranjem in ustanovil Komunalni servis, Koper s sedežem v ulici Nova Gorica 6.
Novoustanovljeno oziroma preoblikovano podjetje je prevzelo vse premoženje prejšnjega Zavoda, razen klavnice v Dekanih. Dejavnosti so ostale skoraj enake: mizarska delavnica za izdelovanje krst, kovaška in mehanična delavnica, zidarska skupina, kanalizacija, mestna snaga, kamnolom, vzdrževanje občinskih cest, avtopark, pogrebne storitve in trgovina s pogrebnimi potrebščinami, cvetličarna, parki, tržnica in ribarnica.

Za vsako dejavnost so vodili poseben obračun, knjigovodstvo je bilo precej zapleteno. To je bil čas, ko so skoraj vsa dela še opravljali ročno, brez strojev, voz z dvema konjema sta si delili mestna snaga in zidarska skupina. Večina delavcev je prihajala na delo iz okoliških vasi peš. Iz Movraža, Trušk, Trseka in še od kje so bili v Kopru že ob šesti uri zjutraj, saj so morale biti mestne ulice čiste in pometene do devetih. Še največ sreče so imeli cestni delavci, če so skrbeli za cesto v lastni vasi. Iz kamnoloma smo navozili in ob cesti nasuli večje kupe gramoza, da so z njim zasuli luknje na makadamskih cestah in po službi niso imeli še dolge in utrudljive poti do doma.

Različne statusne spremembe organiziranosti podjetja so bile leta 1974, ko je bila potrebna uskladitev z zakonodajo in smo konstituirali delovno organizacijo brez TOZD (temeljnih organizacij združenega dela) in poslovnih enot z imenom Komunalno podjetje »Komunalni servis« Koper, p.o., Koper, Goriška ulica 6. V letih 1981 do 1988 je bilo nekaj uskladitev dejavnosti po zakonu o komunalnih dejavnostih in zakonu o združenem delu, v letu 1989 pa smo spremenili ime firme v Delovno organizacijo za komunalne dejavnosti Komunala Koper, p.o., sedež in dejavnosti podjetja so ostale nespremenjene.

Leta 1991 je bila Komunala Koper reorganizirana in registrirana kot družbeno podjetje, Komunala Koper, p.o., vse do leta 1996. Tedaj je bilo podjetje preoblikovano v javno podjetje Komunala Koper, d.o.o. –s.r.l. Zaposleni so se odrekli uveljavljanju pravic iz zakona o lastninskem preoblikovanju, tako da je vse premoženje podjetja prešlo v občinsko last. Sprejet je bil Odlok o preoblikovanju družbenega podjetja s polno odgovornostjo v javno podjetje Komunala Koper. Leta 2002 je bil sprejet nov Odlok o ureditvi položaja javnega podjetja Komunala Koper, d.o.o.-s.r.l., ki je z nekaj spremembami še v veljavi.

Podjetje je imelo vedno status posebnega družbenega pomena, kar je pomenilo tudi velik vpliv lokalne skupnosti na njegovo delovanje. Samostojnega odločanja je bilo malo, odločanje o dejavnosti in razvoju podjetja je bilo domena občine, nato SKIS in znova občine kot ustanovitelja podjetja.

Naša razvojna obdobja so bila zelo različna. Od skromnih začetkov, ko je vsa dejavnost temeljila na ročnem opravljanju dela in na delavnosti posameznikov, ki so videli v zaposlitvi možnost za preživljanje, smo razvijali dejavnost po sklopih in skladno z možnostmi. Pa vendar smo bili na kakšnem področju tudi prvi v Sloveniji – na primer pri zbiranju in odvozu kosovnih odpadkov, kar smo uvedli že leta 1965. Štiri desetletja je že, odkar dvakrat letno organiziramo akcije odvoza, najprej samo kosovnih, nato tudi nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. V začetku je bil gotovo motiv, da zberemo čim več sekundarnih surovin za industrijo, kasneje, da bi zmanjšali število divjih odlagališč odpadkov.

V obdobju od leta 1975 pa do 1985 je bil čas stagnacije, ko je podjetje sicer poslovalo pozitivno, pomembnejšega razvoja pa ni doseglo. Tudi socialni položaj je bil na nizki ravni. Delo smo opravljali v nemogočih razmerah, brez ustrezne opreme in delovnih sredstev. Prostorsko bili razpršeni po različnih lokacijah v Kopru, to je bil tudi čas slabše kadrovske strukture in visoke povprečne starosti zaposlenih. Čutili smo stagnacijo in se zavedali, da obstajamo le zaradi nujnosti naše dejavnosti. Zakon o komunalnih dejavnostih iz leta 1982 ni prinesel ne tehnološkega in ne organizacijskega napredka.

Prelomno obdobje je nastopilo z letom 1986, ko je bil za direktorja podjetja imenovan dr. Svatopluk Štoviček. Do leta 1991 je bil naš strojni in vozni park v celoti prenovljen, tipiziran in tehnološko posodobljen, leta 1990 smo zgradili novo upravno stavbo in tako končno pričeli poslovati na eni lokaciji. Že pred tem smo imeli v Ulici 15. maja garaže in delavnice za vozni park.

Razvoj je bil skokovit tudi od leta 1991 do 1998. Posodobili smo odlagališče komunalnih odpadkov v Dvorih, obnovili tržnico, razširili pokopališče v Škocjanu, uredili Vergerijev park in park za tržnico, zgradili mestno kopališče, preuredili cvetličarno na Mudi. S temi posegi se je spreminjala tudi podoba Kopra. V začetku leta 1992 smo dogradili mehansko stopnjo centralne čistilne naprave na Srminu, ki smo jo slovesno odprli ob občinskem prazniku, v naslednjem letu pa smo kupili napravo za dehidracijo blata.

Leto 1996 je bilo pomembno za razvoj naše vrtnarske dejavnosti. Na Škocjanu je nastal popolnoma nov vrtnarski center s sodobno prodajalno, upravna stavba, zasadili smo zunanje površine in uredili rastlinjak. Z lastnimi sredstvi smo asfaltirali cesto od pokopališča do Vrtnarije. V istem leto smo ob pokopališki stavbi v Škocjanu zgradili sodobno cvetličarno, kjer smo uvedli celovito ponudbo od izdelave vencev, cvetja, sveč in grobnega okrasja. To je bilo tudi obdobje, ko smo pri gradnjah in obnovah upoštevali tudi višja estetska merila. Svojstveno zasnovan paviljon avtorja arhitekta Matjaža Garzarollija ima na površini 55 kvadratnih metrov dovolj prostora za cvetlični paviljon in deloven prostore.

V letu 1999 smo preuredili in polepšali vhod na koprsko pokopališče, preuredili pa smo tudi notranjost s prostori za svojce in čajno kuhinjo, pisarnami, razstavnim prostorom pogrebne opreme in obnovili mrliške vežice.
Od takrat smo pokopališče že večkrat razširili in obnovili ograjo okrog njega in tudi v tem času potekajo dela za širjenje grobnih površin.

Leta 1999 smo uvedli sistem daljinskega nadzora črpališč in čistilnih naprav za 140 km dolgo kanalizacijsko omrežje. Področje kanalizacije je bilo ena naših najzahtevnejših nalog vse od začetka obstoja podjetja, saj smo praktično celotno omrežje zgradili na novo.

Leta 2001 smo se lotili temeljite obnove odlagališča v Dvorih, kamor smo odvažali odpadke od leta 1973. Uredili smo pogoje za varno odlaganje odpadkov in leta 2003 zgradili še Zbirni center.

Jeseni 2002 smo prevzeli v upravljanje prvo parkirišče v Kopru in ga opremili s parkomatom, nato pa smo postopno pričeli upravljati še z drugimi javnimi parkirišči v Mestni občini Koper.

Januarja 2003 smo postali upravljavci vseh mestnih pristanišč s komunalnimi privezi od Valdotre, Sv. Katarine, mandrača v Kopru, Badaševice do Moleta. V večini smo izboljšali opremljenost z uvedbo električnih omaric in druge nujne opreme.
V letu 2003 smo se preselili tudi v svetovni splet z naslovom www.komunalakoper.si. Po treh letih smo naše spletne strani vsebinsko in oblikovno preoblikovali. Da bi ponudili še več uporabnih in aktualnih informacij, predvsem pa zato, da je spletna stran ena od oblik neposrednega stika z občani, uporabniki storitev našega podjetja, smo jo leta 2011 ponovno obnovili in nadgradili z aktualnim socialnimi omrežji.
Februarja 2003 je izšla prva številka Marjetice, časopisa o gospodarjenju z odpadki, ki smo ga izdajali dvakrat letno. V začetku je bila namenjena predvsem informiranju o pomenu ločenega zbiranja odpadkov na izvoru, temam o ravnanju z odpadki in naravovarstvenemu osveščanju občanov. Kasneje je Marjetica postala časopis o varovanju in urejanju okolja in predstavljala vse naše dejavnosti. Dvakrat na leto smo jo dostavili v 18.641 gospodinjstev na celotnem območju Mestne občine Koper. S strani občanov je bila toplo in pozitivno sprejeta, posebno še, ko je začela izhajati Mlada Marjetica, ki je nagovarjala naše male zaveznike pri urejanju in varovanju okolja. Bili so je izredno veseli. To je bil dolgoletni trud, ki nam ga je zavidala marsikatera komunala in kar nekaj podjetij nas je posnemalo in se učilo od nas. Izhajala je vse do leta 2011, toda vodstvo se je odločilo, da ni potrebna, zato danes ne izhaja več.

Od leta 2004 pa do danes se je Komunala Koper, s spremembo vodstva, tako na občinski ravni, kot v podjetju, začela neizmerno razvijati in širiti. S svojimi dejavnostmi se je približala občankam in občankam bolj kot kdaj koli.

Med leti 2007 do 2010 smo pridobili nekaj novih dejavnosti, kot je vzdrževanje javne razsvetljave, upravljanje mestnega kopališča, odprli smo nove trgovine, kot je Agroključ, Marjetka 1 in 2, širili urejena parkirišča, mestno pristanišče obnovili, razširili in uredili, lepšali javne zelenice in še in še.

Na področju ravnanja z odpadki smo na odlagališču Dvori, sredi leta 2009, prenehali z odlaganjem komunalnih odpadkov in v istem letu uvedli brezplačno odvažanje kosovnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« iz gospodinjstev. Dolgoleten trud okoli ločevanja odpadkov pa je bil v letih 2006-2010 že razveseljiv. V tem času se je zmanjšala količina mešanih odpadkov za približno 5 odstotkov.Skupaj za še višjo kakovost bivanja!