Kataster – GIS

Kataster komunalnih naprav (GIS – Geographic Information System) je tehnična evidenca o komunalnih napravah in objektih oz. kanalizacijskih vodih in objektih na kanalizaciji, kot so čistilne naprave, črpališča, kinete, jaški, požiralniki, ponikovalnice, zadrževalni bazeni, razbremenilniki, izlivi ter podobno.

Funkcije katastra komunalnih naprav (GIS-a):

  • prostorska evidenca komunalnih naprav in objektov,
  • podloga pri izdelavi smernic, projektnih pogojev in soglasij,
  • podlaga za projektiranje sanacij, rekonstrukcij in razširitev komunalnih sistemov,
  • prenos podatkov v zbirni kataster in
  • nudenje podatkov drugim osebam, ki posegajo v prostor.

GIS tehnologija nam omogoča, da podatke pregledujemo, analiziramo in prekrivamo z ostalimi prostorskimi podatki, planski akti, različne kartografske podloge ipd. V tak sistem lahko vključimo tudi podatke o plačnikih komunalnih storitev, o izdanih soglasjih, o poškodbah na kanalizacijskem sistemu in podobno.

Tudi na Marjetici Koper deluje samostojna služba za vodenje katastra komunalnih naprav, ki je sestavni del geografsko – informacijskega sistema (GIS-a) Marjetice Koper, ker so skoraj vse dejavnosti Marjetice Koper vpete v prostor.

Spremljanje in nadzor črpališč na kanalizacijskem sistemu

Na javnem kanalizacijskem omrežju je 35 črpališč, ki pripomorejo odvajanju odpadne vode. Vsa črpališča so daljinsko vodena in nadzorovana 24 ur na dan 365 dni v letu, kar zagotavlja optimalno delovanje in veliko varnost obratovanja črpališč. Nadzor in vodenje črpališč se izvaja na centralno nadzornem sistemu CNS na centralni čistilni napravi Koper.

Nadzorni sistem se izvaja na Scada (Supervisory control and Data acqusition) aplikaciji prirejeni za potrebe Marjetice Koper. Scada pomaga pri spremljanju procesa in posredovanju v realnem času. Poleg sprotnega zbiranja procesnih podatkov ima tudi funkcijo podpore operaterju in omogoča vpogled in poseganje v delovanje procesa. Na splošno pokriva naslednja področja nadzornega vodenja: zbiranje procesnih podatkov preko PLC- jev (Programmable Logical Controller), generiranje sporočil, shranjevanje podatkov, alarmiranje, prikazi in daljinsko vodenje. Aplikacija nadzoruje 26 črpališč odpadnih vod, 10 čistilnih naprav in 9 meteornih črpališč in 2 kemična filtra.

Nadzor dislociranih objektov poteka preko GSM (GPRS/3G/LTE) omrežja in preko radijskih zvez. CNS ciklično komunicira z  oddaljenimi objekti, omogoča pa tudi osvežitev podatkov v danem trenutku. Pri GSM komunikaciji imamo postavljeno VPN omrežje (Virtual Private Network), ki povezuje vse dislocirane objekte. V primeru izpada komunikacije, objekt lokalno hrani svoje podatke najmanj 24 ur. Po odpravi izpada komunikacije, se prenese vse shranjene podatke. Sistem nam zagotavlja veliko varnost in beleženje podatkov tudi v primeru okvar komunikacij.

Vsi podatki, kot so nivoji, pretoki, dogodki in napake se prikažejo v alfanumerični in grafični obliki na scada aplikaciji. Pridobljene podatke se trajno hrani na strežniku v nadzornem centru, kjer jih lahko poljubno obdelamo in uporabimo za razne analize.

Avtomatika na objektih je zasnovana tako, da sama opravlja s svojim procesom in ne potrebuje delovanja CNS. CNS vpliva na lokalno avtomatiko samo v daljinskem ročnem režimu in v primeru spremembe nastavitev. V avtomatske režimu CNS samo prikazuje stanje na dislociranih objektih in beleži podatke. V primeru okvare na sistemu jo nadzorni sistem evidentira in posreduje preko SMS sporočila dežurnemu delavcu. Pripravljenost strokovno usposobljenega kadra poteka 24 ur na dan 365 dni v letu.